Je prevajanje eden od poklicev prihodnosti?

Kaj naj bi po zaključku magistrskega študija prevajanje posameznik potencialnim delodajalcem s svojim znanjem ponudil?

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani v programu kompetenc in znanj dodiplomskih študentov navajajo visoko stopnjo strokovnosti, kjer bo diplomant usposobljen za profesionalno soočanje z vse zahtevnejšimi zahtevami trga in celo potrebami, ki se na prevajalskih trgih vzpostavljajo v bližnji prihodnosti. Študijski program je zagotovo zasnovan široko in ambiciozno, saj so končni cilj visokošolskega programa diplomanti, ki so usposobljeni za prevajanje besedil različnih besedilnih tipov z različnih področij. Poleg tega diplomanti pridobijo tudi lektorska znanja in znanja preoblikovanja besedil za potrebe javnih in privatnih ustanov državnega ter mednarodnega značaja. Usposobljeni naj bi bili tudi za terminološka dela in za računalniško podprto prevajanje. Posebej zanimivo pa je tudi njihovo znanje za redakcijo strokovnih besedil v skladu s specifičnimi konvencijami ciljnega jezika.

Kakšna pa je realnost: je prevajanje pot do kruha ali Zavoda za zaposlovanje?

Anketa opravljena v letu 2013 s strani Zavoda za zaposlovanje in Filozofske fakultet v Ljubljani je pokazala se je petina magistrov zaposlila takoj, petina pa se jih poda na pot samostojnega podjetništva. Po dvanajstih mesecih je bila zaposljivost 37-odstotna, medtem ko je znašal delež samozaposlenih 16 odstotkov. Od vseh zaposlenih alumnov jih kar 84 odstotkov opravljalo dela, ki so tako ali drugače povezana s prevajanjem. Glede na sektorsko razdelitev pa jih je bilo 61 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju, 22 odstotkov v javnem sektorju, ostali pa so bodisi na delu v tujini bodisi opravljajo dela prek drugih pogodbenih razmerij. Kljub nizkemu odstotku zaposlitev obstaja veliko povpraševanje po visoko strokovno usposobljenih prevajalcih v slovenskem in evropskem prostoru. Najpogosteje magistrov v Sloveniji dobijo zaposlitev v mednarodnih organizacijah in podjetjih, medijskih hišah ter prevajalskih agencijah. Veliko prostih mest ostaja neizkoriščenih v nevladnem sektorju in na področju raziskovanja v nacionalnih in mednarodnih inštitutih.